​Prvošolec in priprava na pisanje

Ob vstopu v šolo je večina otrok že naučena držati svinčnik – nekateri bolj, drugi manj pravilno.

Iz leta v leto pa je več otrok, ki pisalo držijo nepravilno, sedenje za mizo pa je bolj podobno vrbi žalujki, kot ponosnemu hrastu.

Prvi del članka govori o tem, s katerimi aktivnostmi in vajami otroci urijo motorične spretnosti, v drugem delu pa se bomo osredotočili na pravilno držo pisala in sedenja za mizo.

Zaželeno je, da otroci čim bolj razvijajo motorične spretnosti. Bolj različne načine bodo uporabljali pri tem, bolje bo za njih.


Nekaj izmed načinov vam predstavljamo v nadaljevanju:
  • Otroci naj se čim več plazijo, žogajo (vodijo žogo, jo lovijo, brcajo, odbijajo, ciljajo v tarčo ipd.), tekajo, plezajo, skačejo, vozijo kolo, se rolkajo in naj razvijajo svoje gibalne spretnosti. K temu lahko dodamo še igre z loparji, pikado, namizni tenis, mini golf, balinanje, iskanje zaklada, orientacija v prostoru in podobno.
  • Risanje in pisanje naj bosta najprej usmerjena na velike ploskve, nato prehajajo na manjše.
  • Koristna vaja za sproščanje zapestja je vijuganje zapestja po različnih progah, nadgradnja tega je vijuganje s svinčnikom po smučarskih progah, ki jih narišemo na velike liste in prehajamo na manjše.
  • Fantje imajo radi privijanje vijakov, izdelovanje lesenih ali papirnatih modelov, vozlanje različnih vozlov, sestavljanje iz lego kock, prepogibanje papirja.
  • Za vse otroke je priporočljivo čim več rezanja s škarjami, lepljenja, igranja s frnikolami, pobiranja drobnih stvari s pinceto, lupljenja mandarin, krompirja, rezanja zelenjave, trganja papirja, solate, mečkanja večjih in manjših kroglic papirja (naj bo mehek), igranja z magneti, s taktilnimi dominami in reševanja labirintov. 
Razvoj motoričnih spretnosti se vedno razvija od zunaj navznoter, od grobih gibov k bolj finim. Otroci, ki imajo težave s pisnimi spretnostmi, pogosto težko staknejo konice vsakega od prstov, od mezinca do kazalca in sicer tako, da se slednji upogiba v ritmičnem prijemu v smeri prstnih konic. Palec tako pogosto ostane iztegnjen in prsti so prav tako iztegnjeni, da bi dosegli palec.

Preverite pri svojemu otroku, če mu/ji gre stikanje konice prstov kazalec-palec, sredinec-palec, prstanec-palec, mezinec-palec in nazaj. Z eno roko, z drugo roko, počasneje, malo hitreje, brez gledanja, ... Potem pa še mami in oči in še kdo.

Zapomnite si - dobra gibljivost in koordinacija palca ter kazalca omogočata tekoče in ritmično pisanje.

Do naslednjič!
Ekipa Prvošolec.si