Kako je bilo danes?

Prvi tedni šole so za prvošolca polni novih doživetij. Novi ljudje, nova pravila, prve naloge, odmori, prijateljstva in vsakodnevne majhne zmage.

Starši bi radi izvedeli, kaj vse se je zgodilo. Zato popoldne skoraj samoumevno vprašamo:

»Kako je bilo danes v šoli?«

Odgovor pa je pogosto kratek.

Dobro.
V redu.
Ne vem.

In pogovor je končan.

Poskusite vprašati drugače

Za prvošolca je vprašanje »Kako je bilo v šoli?« lahko zelo široko. Za njim je več ur dogodkov, ljudi in občutkov, otrok pa mora iz vsega tega izbrati nekaj, kar bi povedal.

Veliko lažje je odgovoriti na konkretno vprašanje.

Poskusite kdaj vprašati:

Kaj te je danes nasmejalo?
S kom si bil med odmorom?
Kaj ti je bilo danes najbolj všeč?
Je bilo danes kaj težko?
Na kaj si bil danes ponosen?

Ni treba zastaviti vseh. Včasih je dovolj eno samo dobro vprašanje.

In potem – poslušati. Velikokrat se namreč zgodi, da otroka vprašamo pomembne stvari takrat, ko nimamo časa za poslušanje. Zato je pomembno, da si za posušanje vzamemo čas. S tem izkazujemo, da nam je njegovo mnenje pomembno. 

V majhnih odgovorih se skrivajo velike zgodbe

Morda boste izvedeli, da je otrok prvič sam prebral celo poved. Da je nekdo pri malici povedal nekaj smešnega. Da ga je sošolec povabil k igri. Da si ni upal dvigniti roke. Ali da mu je nekaj, kar je bilo še včeraj težko, danes končno uspelo.

Na prvi pogled so to majhne stvari.

Toda prav iz njih počasi nastaja zgodba njegovega prvega šolskega leta.

Ni treba ohraniti vsega. Včasih je dovolj zapisati smešno otrokovo izjavo, shraniti risbo, dodati fotografijo ali si zapomniti ime novega prijatelja.

Prvo šolsko leto namreč ni sestavljeno samo iz velikega prvega šolskega dne. Sestavljeno je iz stotin čisto običajnih »danes«.

In prav ti običajni dnevi bodo nekoč postali spomini.

Vprašajte ga danes nekaj drugega kot: »Kako je bilo v šoli?«

Morda boste dobili zgodbo, ki jo boste želeli ohraniti.